Prejšnji dan mi je pripadla čast, da sem delala na recepciji v vodnem. Bila je sobota, 19.9., če smo natančni.
Živahno vzdušje me je kar malo presenetilo, v hotelu je vse skupaj bolj umirjeno (izvzeti moram bowling!).
Že če pogledamo glasbeno "podlago": v Vodnem parku se reševalci vživijo v vlogo DJ-a, medtem ko te reči v hotelu prevzame receptor, pri čemer imamo med sabo relativno usklajen okus (je pa res, da lahko naletite tako na Oldies iz 50tih ali 80tih, kakor na RockSpecial, ParkerJazzStation, kakor tudi na direktorju priljubljeni ChillOutLounge program!). Moja sobotna izkušnja kaže, da je reševalcem všeč poskočna glasba, heh. Hkrati drži, da smo vsi odprti za glasbene želje, tako v Park hotelu, kakor v Aquaparku. Če se bo bralec bloga kdaj gibal v Bohinjski Bistrici, naj se opogumi in pocuka nekoga za rokav ...
(Enkrat samkrat se je zgodilo, da je reševalec v Vodnem parku moral zavrniti glasbeno prošnjo: V fitnesu nad bazenom so se namreč nabrali metalci, ki so želeli ob vadbi poslušati svoj CD. Ustregel jim je in drugod znižal jakost, a ko so se v fitnesu pojavili tudi drugi ljudje (beri: ljudje z bolj običajnim glasbenim okusom), je želja mladih dolgolascev žal propadla zaradi recimotemu večinskega negodovanja.)
Po dvanajsti sem doživela celo primer rojstnodnevnega praznovanja. Nek fantič je dopolnil 10 let. Z očetom in s skupino prijateljev so čofotali, plezali, se vozili po toboganih ... itd. Za varnost je bilo poskrbljeno kar dvojno: s strani reševalca in s strani simpatične animatorke Maruše. Ko se je delegacija praznujočih mladeničev drenjala mimo recepcije, je slavljenec v dar prejel še CD s fotkami sebe in prijateljev v vodni akciji! Navdušenje se je potem obvezno nadaljevalo pri sladoledni skrinji. (Torta je ob tolikšni akciji najbrž že izpuhtela iz nadobudnih želodcev, ha.)
Tudi maserke imajo ob sobotah polne roke dela (se splača termine vnaprej rezervirat), čeprav jih je "v pozoru" več kot med tednom. Komaj so imele dovolj časa, da so prišle v pritličje na malico.
Slušajno je na recepcijo prineslo še mlado bledopolto Angležinjo, ki je iskala Cyber-cafe. Nekaj časa je sedela v kavarni in gledala v notranjost bazenov skozi okno, nakar se je odločila za obisk bazena IN savne. Savnala se je s knjigo v roki, preživela v Aquaparku ves dan, še cheeseburger si je privoščila v restavraciji! Nazadnje je nasmejana in "very relaxed," kakor je sama rekla, zadovoljna zapustila prizorišče.
Nekateri (večinoma stalni gostje, poznavalci) so se odločali izključno za obisk savna parka. Spraševali so me o podrobnostih turške, finske, infra rdeče in bio savne, zato sem se odločila izpopolnit svoje poznavanje teh reči na spletu (kadar je recepcija mirovala). Predvsem me mika, da bi se tudi podrobneje seznanila z delovanjem. (To je vsekakor v planu: praktično izpopolnjevanje! Samo še družbo rabim najt ...)
Živahno vzdušje me je kar malo presenetilo, v hotelu je vse skupaj bolj umirjeno (izvzeti moram bowling!).
Že če pogledamo glasbeno "podlago": v Vodnem parku se reševalci vživijo v vlogo DJ-a, medtem ko te reči v hotelu prevzame receptor, pri čemer imamo med sabo relativno usklajen okus (je pa res, da lahko naletite tako na Oldies iz 50tih ali 80tih, kakor na RockSpecial, ParkerJazzStation, kakor tudi na direktorju priljubljeni ChillOutLounge program!). Moja sobotna izkušnja kaže, da je reševalcem všeč poskočna glasba, heh. Hkrati drži, da smo vsi odprti za glasbene želje, tako v Park hotelu, kakor v Aquaparku. Če se bo bralec bloga kdaj gibal v Bohinjski Bistrici, naj se opogumi in pocuka nekoga za rokav ...
(Enkrat samkrat se je zgodilo, da je reševalec v Vodnem parku moral zavrniti glasbeno prošnjo: V fitnesu nad bazenom so se namreč nabrali metalci, ki so želeli ob vadbi poslušati svoj CD. Ustregel jim je in drugod znižal jakost, a ko so se v fitnesu pojavili tudi drugi ljudje (beri: ljudje z bolj običajnim glasbenim okusom), je želja mladih dolgolascev žal propadla zaradi recimotemu večinskega negodovanja.)
Po dvanajsti sem doživela celo primer rojstnodnevnega praznovanja. Nek fantič je dopolnil 10 let. Z očetom in s skupino prijateljev so čofotali, plezali, se vozili po toboganih ... itd. Za varnost je bilo poskrbljeno kar dvojno: s strani reševalca in s strani simpatične animatorke Maruše. Ko se je delegacija praznujočih mladeničev drenjala mimo recepcije, je slavljenec v dar prejel še CD s fotkami sebe in prijateljev v vodni akciji! Navdušenje se je potem obvezno nadaljevalo pri sladoledni skrinji. (Torta je ob tolikšni akciji najbrž že izpuhtela iz nadobudnih želodcev, ha.)
Tudi maserke imajo ob sobotah polne roke dela (se splača termine vnaprej rezervirat), čeprav jih je "v pozoru" več kot med tednom. Komaj so imele dovolj časa, da so prišle v pritličje na malico.
Slušajno je na recepcijo prineslo še mlado bledopolto Angležinjo, ki je iskala Cyber-cafe. Nekaj časa je sedela v kavarni in gledala v notranjost bazenov skozi okno, nakar se je odločila za obisk bazena IN savne. Savnala se je s knjigo v roki, preživela v Aquaparku ves dan, še cheeseburger si je privoščila v restavraciji! Nazadnje je nasmejana in "very relaxed," kakor je sama rekla, zadovoljna zapustila prizorišče.
Nekateri (večinoma stalni gostje, poznavalci) so se odločali izključno za obisk savna parka. Spraševali so me o podrobnostih turške, finske, infra rdeče in bio savne, zato sem se odločila izpopolnit svoje poznavanje teh reči na spletu (kadar je recepcija mirovala). Predvsem me mika, da bi se tudi podrobneje seznanila z delovanjem. (To je vsekakor v planu: praktično izpopolnjevanje! Samo še družbo rabim najt ...)
0 komentarji:
Objavite komentar